Ivano pišal ko ja krasa pismo. Ono jesem pravda lubopismo. Vo ta pismo jesal takže jevo foto.

Koda ja perehodal iz ta učilišo, ja volal ononu otnove čitati. Ja skore vohodal vo moj komnato. Tam stojal moj sestro Vera pered moj stolo i čital moj pismo. Vo ona ruko jesal takže ta foto.

Ja kazal gneve:

– Što vi delem tam? Ne čitajte pismi ot ina!

Moj sestro delesal červena. Ta foto padal iz jejo ruko na ta stolo i ta pismo padal takže.

Ona kazal:

– Pomilajte … ja iskal moj knigo …

– No vi dobre znem, šo vaš knigi ne jesem na moj stolo. Takže ne vo moj komnato! Peredavajte ta pismo ko ja.

Ona polučal dobra uroko: ona ne dale čitumu pismi ot ina.

Takže ja polučal uroko: ja dožem dobre zaperati ta dvero ot moj komnato.